18:00 MINUTA ZA UMOR - Jane Kavčič, Slovenija (Jugoslavija), 1962, 35 mm, 1.37, čb, 80 minut
Koh (Vanja Drach) se po 18 letih vrne v domovino in je zaradi dolge odsotnosti osumljen medvojne izdaje, zaradi katere so bili ubiti njegovi sošolci. Preživeli so le štirje in Koh se odloči, da bo sam odkril izdajalca. Skupina bivših sošolcev (med njimi enega igra Demeter Bitenc) se znajde v nočnem lokalu, kjer Koha nekdo vrže čez ograjo terase. Pojavi se policijski inšpektor, ki prisotne obvesti o Kohovi smrti. Eden izmed sošolcev zbeži, a ga policija ujame. Inšpektor zadrži vse tri osumljence v praznem baru in pri rekonstrukciji dogodka razkrije morilca. Eksperimentalno uvajanje kriminalnega ali detektivskega žanra v slovenski film in ena najbolj markantnih vlog legendarnega Demetra Bitenca.
Vsa predavanja in pogovori so brezplačni. Predhodna prijava ni potrebna.
17:00 - 17:20 KDO SO MORILCI V LITERATURI - Manja Skočir
Umor se kaže kot velika večna tema svetovne književnosti – in morilci kot klasični literarni (anti)junaki: od Ahila, Ojdipa in Klitajmestre, prek Hamleta in Macbetha, do Raskolnikova, Meursaulta, Jean-Baptista Grenouilla, Patricka Batemana, Toma Ripleyja in Amy Dunne. Predavanje sledi razvojni liniji literarnih morilcev skozi zgodovino: od junakov, ki ubijajo zaradi časti, vere ali notranjih demonov, do na videz povsem običajnih ljudi, hladnih preračunljivcev in razcepljenih identitet. Vendar se umor v literaturi le redko pojavi zgolj kot kaznivo dejanje – pogosto je v funkciji pripovednega orodja za raziskovanje človekovega bistva, moralnih meja in eksistencialne svobode. Najznamenitejši literarni morilci nas tako silijo v razmislek o arhetipskih etičnih dilemah in v soočenje s temeljnimi bivanjskimi vprašanji. Mar to pomeni, da literarni zločin pogosto razkrije več o bralcu kot o storilcu?
17:25 - 17:45 ONKRAJ FIKCIJE: KAJ NAM PODATKI IN ANALIZE POVEDO O UMORIH V SLOVENIJI - izr. prof. dr. Mojca Plesničar, doc. dr. Dean Lipovac
Ko beremo kriminalke ali gledamo detektivske serije, se zdi, da so umori prefinjeni, skrivnostni in vsepovsod prisotni. Serijski morilci, neznani storilci, hladnokrvne zarote. A kako blizu je ta fikcija resničnosti slovenskega vsakdana? Predavanje bo razgrnilo dejansko sliko umorov v Sloveniji od osamosvojitve do danes. Ogledali si bomo, kdo so ljudje, ki ubijajo, in kdo tisti, ki so ubiti – pogosto v odnosih, ki so bližji, kot bi si želeli. Kakšni so vzroki, kakšne okoliščine in kaj se je v teh desetletjih spremenilo? Namesto vseprisotnega občutka, da je nasilja vedno več, se bo izkazalo, da je – vsaj kar zadeva umore – ravno nasprotno: vedno manj jih je. S podatki, primeri in vpogledi v sodno prakso se razbija mite in prikazuje, kako zelo vsakdanji, nefilmski, pa zato nič manj pretresljivi so umori v naši družbi. Predavanje je vabilo k pogledu onkraj senzacije – v tišino za rumenimi trakovi.
17:45 - 18:00 VPRAŠANJA OBČINSTVA IN ODMOR ZA KAVO
18:00 - 18:20 PREDSTAVITEV KNJIGE LJUBITI MORILCA - prof. dr. Dragan Petrovec
Naslov in besede – Ljubiti morilca – je treba jemati v vseh pomenih in odtenkih. Na žalost, kar je najbolj tragično, najprej dobesedno. Nekaj opisanih in povsem resničnih primerov razkriva močno čustveno navezanost na osebe, ki so že ubijale ali poskušale to storiti. Ne gre za navezanost kogarkoli, na primer varno oddaljenega občudovalca, ki zgolj podeljuje všečke. Gre za ljubezen, ki jo čuti žrtev, dejanska v preteklosti ali potencialna v bližnji prihodnosti.
V širšem pomenu naslova, ki ni nič manj usoden, pa gre za ljubezen do ljudi, zlasti politikov, ki sejejo sovraštvo in smrt, in ki jim nikoli ne zmanjka občudovalcev.
18:25 - 18:45 PREKLETI TISTEGA, KI JE IZNAŠEL VERIGE: ZLOČIN IN KAZEN PRI IVU ANDRIĆU - prof. dr. Matjaž Ambrož
Obstaja literarni žanr, ki pripoveduje zgodbe iz »zavodov za prestajanje kazenskih sankcij«. V teh zgodbah je zapor opisan kot kozmos v malem, v katerem se srečujejo ljudje različnih nravi in značajev. Znana so velika imena zaporniškega žanra: Dostojevski, Solženicin, Genet, Wilde in druga. Manj znano pa je, da se je v tem žanru preizkusil tudi jugoslovanski Nobelovec za literaturo Ivo Andrić v Prekletem dvorišču (1954).
Na prekletem dvorišču sobivajo »potuhnjeni siromaki, ki iščejo v opojnih mamilih, česar niso mogli najti v rednem življenju; grehotni starci in mladeniči, ki jih je nepoboljšljivo pokvaril greh; ljudje z izmaličenimi nagoni in navadami, ki jih ne skrivajo in ne lepšajo …« Poleg njih pa še mnogi drugi, tudi kultivirani in izobraženi, dobri pripovedovalci zgodb, ki si s pripovedovanjem krajšajo čas, Andriću pa pomagajo tkati več ravni pripovedi. Besedilo je navdihujoče za raziskovanje vprašanj »zločina in kazni«, prav tako pa vprašanj »zapletenih meandrov človeških usod« – kolikor je oba sklopa vprašanj sploh mogoče ločiti.
18:45 VPRAŠANJA OBČINSTVA IN DRUŽENJE
Vsa predavanja in pogovori so brezplačni. Predhodna prijava ni potrebna.
16:30 - 21:00 KNJIGOBEŽNICA KRIMINALK - PRINESI IN ODNESI SVOJ UMOR
Si želiš novih kriminalk, pa ne veš, kam s tistimi, ki si jih že prebral? Menjalnica kriminalk na Vodnikovi domačiji!
16:30 - 21:00 BAR S PIJAČAMI TVOJIH NAJLJUBŠIH DETEKTIVOV IN KNJIGARNA UMOROV
Med predavanji se v družbi kriminalno sorodnih duš sprosti ob kakavu Hercula Poirota ali ob viskiju Harryja Hola, spotoma pa si poglej še krimi kuriran izbor Vodnikove knjigarne, posvečene najsrhljivejšim trilerjem, zagonetnim detektivkam in napetim kriminalkam.
17:00 - 17:05 NE TAKO URADNO ODPRTJE KRIMIFESTA - Maša Jelušič
17:05 - 17:45 KAKO KRIMINALKE POMAGAJO SLOVENIJI - Andrej Blatnik
V zadnjih letih v Sloveniji vse bolj beremo domače avtorice in avtorje, zlasti tiste, ki pišejo kriminalke. Zakaj je pomembno, da slovenska žanrska ponudba stopa v korak s časom, bo utemeljeno v predavanju, ki se bo sprehodilo od začetkov slovenske kriminalke, pisane tudi v nemščini, prek zbliževanja resne in popularne literature v devetdesetih, do današnjih dni, ko število izvirnih kriminalk bliskovito narašča – kvaliteta pa tudi.
18:00 - 18:45 KAKO NAPLESTI IN RAZPLESTI LABIRINT LAŽNIH SLEDI - Irena Svetek in Tadej Golob, vodi Maja Peharc
Irena Svetek bo razkrila nove načrte za kriminalko Hudičev greben. Bo namignila tudi, kaj se dogaja z ekranizacijo Rdeče kapice?
Tadej Golob pa bo sveže iz tiskarne pripeljal svoj nov kriminalni roman Brezno (Založba Goga, 2025), v katerem mojstrsko prepleta aktualno kriminalno preiskavo z zgodovinskimi sencami povojnih pobojev.
Pisatelja kriminalk, ki sta odločilno oblikovala slovensko žanrsko krajino, bosta razpravljala o ustvarjalnem procesu oblikovanja napete zgodbe in predstavila novi knjigi oziroma načrte zanju.
Kaj storiti z liki, prostorom in motivom, kako jih vtkati v zgodbo, naplesti vznemirljiva vozlišča in zadovoljujoča razpletanja? Kako se domislita preobratov in kako ustvarjata lažne sledi, ki bralca vodijo pred prag morilca in njegovega motiva, a ga nikoli ne prestopijo? Je namigov in stranpoti lahko preveč? In kje je pravzaprav meja med zapleteno zmedo in dovršeno kriminalno uganko? Kako torej okoli umora naplesti zgodbo, ki je za bralca hkrati prepričljiva in presenetljiva?
19:30 - 21:00 PUB KRIMIKVIZ - ZLOČIN V PETIH DEJANJIH! - Maša Jelušič
Od klasičnih slovenskih detektivskih zgodb do tujih mojstrovin, od filma do knjige, od resničnosti do fikcije, od zahrbtnih strupov do razburljivih preobratov – vprašanja vsekakor ne bodo prezahtevna, a ravno prav zvita, da na koncu morda ugotovimo, da je bil morilec … ves čas med nami.
Bogate knjižne nagrade!
Prijave ekip s tremi do petimi člani sprejemamo do 6. 11. 2025 na info@zadobrobranje.si.
Vsa predavanja in pogovori so brezplačni. Predhodna prijava ni potrebna.
16:30 - 21:00 KNJIGOBEŽNICA KRIMINALK - PRINESI IN ODNESI SVOJ UMOR
Si želiš novih kriminalk, pa ne veš, kam s tistimi, ki si jih že prebral? Menjalnica kriminalk na Vodnikovi domačiji!
16:30 - 21:00 BAR S PIJAČAMI TVOJIH NAJLJUBŠIH DETEKTIVOV IN KNJIGARNA UMOROV
Med predavanji se družbi kriminalno sorodnih duš sprosti ob kakavu Hercula Poirota ali ob viskiju Harryja Hola, spotoma pa si poglej še krimi kuriran izbor Vodnikove knjigarne, posvečene najsrhljivejšim trilerjem, zagonetnim detektivkam in napetim kriminalkam.
17:00 - 17:45 Bralni klub #Knjigebrat: KDO JE UBIL BRANJE? - Ivan Cepanec, Klemen Lah in dijakinje in dijaki, povezuje Jan Stergar
Žrtev poznamo. A kdo je krivec? Osumljencev je veliko: od črnih zaslonov do samih bralcev. Zakaj mladi vse več berejo v angleščini? Kakšne detektivke bi morali pisati Slovenci, da bi jih mladi raje brali? Srednješolci se bodo skupaj s strokovnjaki prelevili v pronicljive detektive in poskušali razkriti, ali je branje v slovenščini med mladimi dokončno izdihnilo ali pa preprosto ne znamo najti poti do bralcev in bralk.
Projekt #knjigebrat nastaja pod okriljem Mladinske knjige.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
18:00 - 18:45 KJE SE KONČA RESNIČNOST IN ZAČNE LITERARNA DOMIŠLJIJA - Damjan Apollonio, Društvo kriminalistov Slovenije
Kaj pomeni biti kriminalist? Kako poteka preiskava od prvega dokaza do razkritja resnice?
V pogovoru s predsednikom Društva kriminalistov Slovenije bomo raziskali dinamiko preiskovalnega dela, izzive sodobne kriminalistike ter vpogled v to, kako resničnost pogosto preseže literarno domišljijo … ki jo naš gost piscem kriminalk pogosto pomaga oblikovati. Pogovor bo tako osvetlil tudi sodelovanje med kriminalisti in pisci, razkril vpliv resničnih primerov na literaturo in se spraševal, koliko postopkovne natančnosti kriminalna zgodba sploh potrebuje, kdaj pa resničnost napeti zgodbi in veličastnim likom postane v napoto.
19:00 - 19:45 ZAKAJ KRIMINALKA POTREBUJE ZLOČIN, MOTIV? - Mirt Komel in Andrej Blatnik
(Žal sta Mladen Dolar in Marcel Štefančič, jr. zaradi bolezni zadržana.)
Ali je Mirtu Komelu z detektivko Črepinja (Založba Goga, 2025) uspelo napisati kriminalko brez umora?
Denar, strast, želja po moči, ljubosumje, jeza, strah in ljubezen se srečajo v nepričakovani presečni množici, imenovani »najbolj pogosti motivi za umor«. Gosta se bosta poglobila v razmišljanje o motivih zločina, tako v literaturi kot v resničnem življenju. Zakaj morilci v knjigah morijo? Se obnašajo drugače kot v resničnem svetu? Se motivi obojih spreminjajo skozi čas? In kako je z enakostjo spolov? Se slovenski motivi razlikujejo od svetovnih trendov? Kakšen motiv bralca najbolj privlači, zadovolji in mu vzbudi željo po še … kriminalno dobrih literarnih zločinih? Kako kriminalke vplivajo na bralčevo dojemanje zločina in ali mora imeti vsaka dobra kriminalka svoj »zakaj«? Ali pa zadostujeta zgolj kdo in kje … ter občutek skrivnosti?
20:00 KDO JE UBIL SLOVENSKO KRIMINALKO? - PODKAST O.B.O.D. - Mito Gegič, Igor Harb, Aljoša Harlamov
Res je, da slovenskemu filmu trdi žanri nikoli niso ravno šli - in kriminalka žal ni nobena izjema. Gledalci so se namesto "Kdo je morilec?" pogosteje spraševali: "Kaj za vraga jaz to gledam?" Slovenska filmska kriminalka je raje kršila pravila kot jih vzpostavljala in pri tem v zakladnico žanra prispevala nekatere bizarne filmske like: morilce, ki se ubijejo sami, mafijce, ki mislijo, da je Velenje velemesto, in celo kopico nesposobnih detektivov, ki ne uspejo najti niti pogrešanega psa. Toda agentje prvega slovenskega žanrskega podkasta se bodo vseeno pogumno podali v ta svet in predebatirali slovensko filmsko kriminalko od Minute za umor (1962) do Psov brezčasja (2016). Elementarno? Vsekakor, dragi Watson.
Vsa predavanja in pogovori so brezplačni. Predhodna prijava ni potrebna.
16:30 - 21:00 KNJIGOBEŽNICA KRIMINALK - PRINESI IN ODNESI SVOJ UMOR
Si želiš novih kriminalk, pa ne veš, kam s tistimi, ki si jih že prebral? Menjalnica kriminalk na Vodnikovi domačiji!
16:30 - 21:00 BAR S PIJAČAMI TVOJIH NAJLJUBŠIH DETEKTIVOV IN KNJIGARNA UMOROV
Med predavanji se v družbi kriminalno sorodnih duš sprosti ob kakavu Hercula Poirota ali ob viskiju Harryja Hola, spotoma pa si poglej še krimi kuriran izbor Vodnikove knjigarne, posvečene najsrhljivejšim trilerjem, zagonetnim detektivkam in napetim kriminalkam.
17:00 - 17:45 KDAJ IN S ČIM? SLEDI ZLOČINA - POGLED V DELO NACIONALNEGA FORENZIČNEGA LABORATORIJA - Andrej Gerjevič in Gavrilo Hadžić
Na festivalu, kjer se fikcija prepleta z resničnostjo, se nam pridružujeta strokovnjaka iz Nacionalnega forenzičnega laboratorija, ki bosta razkrila, kako se zločini razrešujejo v resničnem svetu – daleč od dramatičnih zasukov in genialnih detektivov, ki jih poznamo iz romanov.
Prvi del bo namenjen predstavitvi laboratorija, njegove vloge v kazenskih postopkih ter metod, ki jih uporabljajo pri razkrivanju resnice. Drugi pa bo osvetlil področje bioloških preiskav – od analize DNK do sledi, ki jih puščamo nevede, a lahko razkrijejo ključne informacije.
Resničnost forenzike je pogosto počasna, natančna in polna dvomov – a prav v tem tiči njena moč. Pridružite se nam na edinstvenem vpogledu v svet, kjer znanost piše zgodbe, ki so včasih bolj neverjetne kot fikcija sama.
18:00 - 18:45 KJE? ZLOČIN NA DOMAČEM ALI TUJEM DVORIŠČU - Mojca Širok in Avgust Demšar, vodi Jedrt Jež Furlan
V svojih romanih Mojca Širok razpleta politično kriminalne spletke med Rimom, Ljubljano in Brusljem, kjer se v napetem trilerju Praznina (Mladinska knjiga, 2023) sklene izjemna trilogija.
Avgust Demšar pa nas v Vrelcu življenja (Založba Pivec, 2025) popelje v skrivnostne slovenske toplice, kjer se iz sledi v zadnjem primeru razkriva več kot le ime kraja. Po portretu Maribora, izmišljenem otoku in vasi Vodnjaki je to nova postaja njegovega kriminalnega zemljevida.
Vsak zločin ima svoj kraj. Mesto, vas, zapuščena hiša, otok, vila, gozd ali temna ulica. Vsako prizorišče nosi svoje skrivnosti, poraja like in določa tempo pripovedovanja. Bralce privlačijo različna prizorišča zločina. Nekateri imajo radi zgodbe domačega okolja, druge pritegnejo zločini velikih prestolnic. Avtor lahko izriše portret nekega mesta ali v znanem okolju ustvari popolnoma nov prostor, zgradi hišo ali kar celo vas.
19:00 NOČ ZLOČINA! PODELITEV NAGRAD PILA ZA NAJBOLJŠI KRIMI ROMAN IN NAJBOLJŠO KRATKO KRIMI ZGODBO, vodi Boštjan Napotnik
Žirija v sestavi Ana Geršak, Simon Popek, Veronika Šoster, Marcel Štefančič in Damjan Zorc je med več kot 50 kriminalnimi romani, ki so jih slovenski pisatelji napisali v letih 2023 in 2024, izbrala …
V sodelovanju s Sobotno prilogo Dela je žirija v sestavi Andrej Blatnik, Maša Jelušič in Irena Štaudohar med 73 prispelimi zgodbami izbrala zgodbo Kamila Lorencija, za objavo v Sobotni prilogi pa predlaga še zgodbe Toma Kočarja, Hane Kovač, Klemna Laha in Veronike Razpotnik.
Sledi kriminalna zabava!
Vsak zadnji ponedeljek v mesecu ob 18:00 v prvem nadstropju knjigarne Konzorcij!
Krimiklub je odprt za vse, je brezplačen, postrežemo s čajem, piškoti in kriminalno nabrušenim druženjem.
Če ste prebrali, če niste, če še nameravate, če bi le malo prisluhnili... Alibi zagotovljen!
DOGODKI KRIMIKLUBA:
24. 2. 2025 ob 18. uri Avgust Demšar – Olje na balkonu
31. 3. 2025 ob 18. uri Chris Carter – Morilec s križem
28. 4. 2025 ob 18. uri Mojca Širok – Pogodba
26. 5. 2025 ob 18. uri Agatha Christie – Skrivnostna smrt v Stylesu
9. 6. 2025 ob 19. uri: krimikviz – Agatha Christie
30. 6. 2025 ob 18. uri Mirt Komel - Medsočje
25. 8. 2025 ob 18. uri Tana French – V gozdu
29. 9. 2025 ob 18. uri Irena Svetek – Rdeča kapica
27. 10. 2025 ob 18. uri Miodrag Majić – Otroci zla
Dogodke povezuje ljubiteljica in pisateljica kriminalk Maša Jelušič, soustanoviteljica zavoda Za dobro branje in organizatorka Krimifesta. Dogodek omogoča zavod Za dobro branje v sklopu festivala kriminalk Krimifest. Dogodek je del kulturnega programa knjigarne Konzorcij, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Pridružujemo si pravico do sprememb v programu prireditev. Organizator dogodka je zavod Za dobro branje.